Najnowsze prace:
Poezja
|
| Milena Sušnik Falle |
| PROFIL O autorze Przyjaciele (1) Książki (3) Poezja (54) Fotografia (10) Handmade (8) | |
Milena Sušnik Falle, 3 sierpnia 2012
USOJENO
Včasih moraš biti sam –
da poiščeš sledove otroštva,
da najdeš sebe
in se izjokaš pred oltarjem
spomina.
Včasih moraš biti sam –
poln tihega žalovanja
in motriti sanje –
nežno vabeče v svet utehe.
Včasih moraš biti sam -
da ječiš z molkom,
da premelješ nedozorele sne
in drobce njih natkeš v življenje
trenutkov.
Milena Sušnik Falle - Slovenija
(pesniška zbirka Prozorni kristali jutra)
Milena Sušnik Falle, 13 lipca 2013
POLNOČNI RITEM
Pozno je.
Kar je ostalo
od enoličnega večera
niha
v noč –
otožno
krute
so stvari
ob meni.
Polnočnost
se ziba v tišini –
turobno nebo
neslišno odpečava
drobne kaplje
dežja.
Bedim.
V krču noči
med vrelci stiske
po tirnicah bolečine
proti vstajenju
deževnega jutra
drsim.
Milena Sušnik Falle - Slovenija
(pesniška zbirka Prozorni kristali jutra)
Milena Sušnik Falle, 29 maja 2012
NEŽNA NOČ
NEŽNA NOČ
Nežna je noč,
ko se sprostijo
misli za vabo
sanjam,
da ublažijo
težo utrujenosti,
počijejo v naročju privida,
da v duši manj boli.
Nežna je noč,
ko poženem življenje
z gibi zapognjenimi
v nemučenje sebe
in spreminjam temo
v svetlobo,
ki je dan ne zasledi.
Nežna je noč,
ko pestujem misli
iz časa neizdanih bolečin,
ko razlomim svet
toge opne samote,
samotna hočem,
da izkrvavi
v vstajenju jutra.
Milena Sušnik Falle
(pesniška zbirka Prozorni kristali jutra)
Milena Sušnik Falle, 7 maja 2013
BESEDE NE CELIJO RAN
Tvegamo –
gotovo za negotovo,
lepimo koščke priseg
v mozaik odrešenja,
razmetavamo besede,
ki sladkobno
silijo v razum,
v preganjanju konca k začetku,
da bi hrepenenju ustvarili
lahkotna krila.
Tvegamo –
govorico nemoči
dokončanih zgodb,
ljubezni mečemo v ogenj
senčnega spomina,
z izgubljenim
grejemo samoto,
poravnavamo pozabo,
da nas ne bi silno
spremenila.
Tvegamo -
iskanje doline sonca,
brez stez, cest,
ki bi v svet vodila -
oviti v pregrinjalo vere,
za trhlimi stebri nečutnosti
skrivamo pravi obraz;
besede ne celijo ran,
zapahi svojih zmot
so nam jih oddaljila.
Milena Sušnik Falle - Slovenija
Milena Sušnik Falle, 12 września 2012
DEŽEVJE SE SANJA
Dežuje...
kot bi nebo krvavelo
čez strehe.
Deževje
se sanja
v plašč
zelenih polj.
Stoletna lipa,
samotarka,
rahzlo v dežnih kapljah šumi,
skrivnostno ziblje misli
tistih,
ki več jih ni.
Deževje
se sanja
v plašč
zelenih dreves.
In ko pridejo dnevi
sonca,
hočem razumeti
le čar dreves
in
prijateljstvo vetra.
Milena Sušnik Falle - Slovenija
(pesniška zbirka Prozorni kristali jutra)
Milena Sušnik Falle, 16 kwietnia 2013
POSTLAN VEČER
Nad obličjem gora čemi –
prosojno škrlaten slap,
v razkošju zamolklega zlata
vijugasto pahlja nebo,
soj osuplosti medi postlan večer;
obred veličastja narave
na oknih prežema
pozno cvetoče nageljne -
vzdušje privajeno otožno,
preveto s svetlobo izgorevanja,
pokončnost ur upogiba v temine.
V meni šumi tišina,
ne ohladi žalosti.
Mirno nesrečna,
zibam izgubo obritega dneva -
pestujem težo skrbi;
tipaje za bliščem z očmi
odmikam postane slasti,
ki so me pajčevinasto potrle,
da razdvojena
ne padem na tla,
kakor drevo s sonca presajeno,
ko mu ranijo korenine.
Ožarjen poljub večera -
krasi nebesni kolaž,
odmika podane obrise
in zgane postanek noči;
mehkoba perjanice svoda
valove togih misli upočasni…
toliko tega sloni v meni -
okroglost bežanja moje mladosti,
davno obnošene - nikoli izživete,
polnost hrama stresa – od nečesa…
stisnjeno v življenjski čas,
mojih prvih las - srebrne sivine.
GEBETTETER ABEND
Über dem Antlitz der Berge kauert er –
ein transparent purpurner Wasserfall,
in der Fülle matt schimmernden Goldes
fächelt er schlangenförmig den Himmel,
ein Anflug von Verblüffung seiht den gebetteten Abend;
das Ritual der Herrlichkeit der Natur
erfüllt die späten Nelken
an den Fenstern –
eine Stimmung gewohnt wehmütig
durchdrungen vom Licht des Verbrennens,
beugt die aufrechte Haltung der Stunden ins Dunkel.
In mir rauscht Stille,
sie kühlt nicht die Trauer.
In ruhigem Unglück
wiege ich den Verlust des geschorenen Tages –
wiege ich die Last der Sorgen;
taste mit den Augen nach Glanz
beiseite schiebend die abgestandenen Genüsse,
die mich wie Spinnweben niedergedrückt halten,
damit ich gespalten
nicht zu Boden stürze
wie ein von der Sonne verpflanzter Baum,
dem seine Wurzeln verwundet sind.
Ein brennender Abendkuss
schmückt die himmlische Collage,
verrückt die gegebenen Konturen
und faltet das Verweilen der Nacht;
Weichheit von Federwolken am Himmelsbogen
bremst die Wogen ungelenker Gedanken …
so viel von dem ruht in mir –
die flüchtige Rundheit meiner längst
abgetragenen – nie ausgelebten Jugend,
der volle Tempel des Stresses – von etwas …
in die Lebenszeit gezwängt,
meiner ersten Haare – Silbergrau.
Milena Sušnik Falle - Slovenija
Milena Sušnik Falle, 20 grudnia 2013
POBRATENA S TIŠINO
Tako dolgo se že sprašujem…
o občutljivih popoldnevih,
gostih poletnih večerih julija,
okrašenih s spiralnimi rjuhami
drobnih nebesnih znamenj,
prehodna ležišča moje samote,
tiha brezimna pribežališča
hrepenenj votlih glasov
skozi odrinjena sanjava leta -
odmevna vsakomur
na svoj način –
da začenjam dojemati
minljivost miline kot obledel
kalejdoskop tankočutnosti,
izgubljeno raven plimovanja
skritih zalivov oceana življenja,
kjer se znova in znova
kiralno prepirajo zame,
umrljiva poletja.
Tako dolgo se že sprašujem…
…pobratena s tišino,
da besede pomenijo
izničenje stvari,
odrezan prag labirintu
prividov sanj,
ker si upam
skozi svoj čas agonije,
radovednih oči
gasiti zublje duše,
neodrešeno verjeti
v pogrešan letni čas,
toplino milostnih sledi
voditi na ruševine sna,
kot zadnji način zavetja,
pod okriljem smiljenja sebi;
brez sonca v grlu,
skozi praznino stvari,
snubim poletna razodetja.
Milena Sušnik Falle - Slovenija
Milena Sušnik Falle, 23 marca 2012
TEMPUS FUGIT (Čas beži)
Čeprav bi me
zapustila
samota
jutrišnjega dne,
bi se vrnila
med dolge aleje
spominov,
kjer sta neločljivi
tesnoba in
žalost,
kakor telo
in kri –
med ritual
znanih podob,
spoznanj,
pod oboke mostov
nad neustavljivimi
rekami hitenja.
Čeprav bi me
zapustila
samota
jutrišnjega dne,
ne bi razčlenila
verige usode –
simbolnih razpotij,
kjer so ostala
gola pobočja
sončnih poletij,
jok jeseni,
stiska zime
in pomladno upanje;
ker ure nostalgije
pod lečo duše,
rišejo z ognjem pepela
neizbrisne silhuete
minulega življenja.
Milena Sušnik Falle – Slovenija
Tempus fugit (czas ucieka)
Nawet gdyby
mnie
opuściła
samotność
jutrzejszego dnia,
wróciłabym
między długie aleje
wspomnień,
gdzie są nierozłączne
przygnębienie i
smutek,
tak jak ciało
i krew –
między rytuał
znanych postaci,
świadomości,
pod łuki mostów
nad rzekami pośpiechu
nie do zatrzymania.
Nawet gdyby
mnie
opuściła
samotność
jutrzejszego dnia,
nie rozkułabym
kajdanów losu –
symbolicznych rozdroży,
gdzie są pozostałe
gołe zbocza
słonecznych lat,
płacz jesieni,
rozpacz zimy
i wiosenna nadzieja;
bo godziny nostalgii
pod soczewką duszy
rysują ogniem popiołu
niezatarte sylwetki
minionego życia.
Milena Sušnik Falle – Slovenija
(pesniška zbirka Tempus fugit - Čas beži)
Przekład: Katarzyna Szproch
Milena Sušnik Falle, 13 lipca 2013
PROZORNI KRISTALI JUTRA
To jutro
odsevajo v meni,
kakor v rosni travi,
prozorni kristali neke čutnosti.
Dan bo zanesljivo dolg.
Svetloba ni barve
tvojih oči,
zbledela bo
za vrati noči.
V tem jutru
potujem
nasproti mrakobnim potezam
večera.
Dan bo zanesljivo dolg.
Na grudih jutra
poseda zaslepljenost časa,
negotovost kljuva,
pričakujočo puščobo dneva.
Milena Sušnik Falle - Slovenija
(pesniška zbirka Prozorni kristali jutra)
Milena Sušnik Falle, 9 czerwca 2015
BLIZU VEKAM
Shranjen spomin,
v zapeljivo trajnih
gubah časa,
pušča sporočila,
kot veter v drogovih
šelesteče sledi.
Na izrazih podob
medli koprena ,
nedoločljivo blaži;
pred zankami pozabe,
ujeda minljivosti,
daljave posti.
Odpira skrinjico
zanosnih stvari;
kaljena v skomin
snuje videnje
ohranjenih noči … svitov –
nešteto zamaknjenih vezi.
Zamišljeno nostalgijo
opoteka omejeni svet,
postanek v njem žubori,
kot izvir samotnega potoka,
ki v nobenem letnem času
ne zaledeni.
Milena Sušnik Falle - Slovenija
Ostatnie komentarze:
18 maja 2024
kb
jakoś kojarzy mi się z "siostrami wielkiej
18 maja 2024
no chyba że pomieszkuje
18 maja 2024
zdaje się że nikt tu już nie mieszka
18 maja 2024
bardzo
18 maja 2024
orzeźwieni... prawie jak otrzeźwieni... i to
16 maja 2024
violetta
Może w lipcu będę miała takie wakacje:)
16 maja 2024
jeśli tylko
słońce w płynie..
15 maja 2024
Weronika
Za jeszcze jeden rejs!
14 maja 2024
Mam takie oko :)
14 maja 2024
Jaga
Zwierzęta upodobniły się do koloru otoczenia
14 maja 2024
To naturalny suchy i pustynny klimat. I tam są
14 maja 2024
Klimat taki, że nie był i raczej nie będzie,
19 maja 2024
wiesiek
19 maja 2024
Arsis
19 maja 2024
Marcin Olszewski
18 maja 2024
kb
17 maja 2024
Deadbat
16 maja 2024
violetta
16 maja 2024
Marek Gajowniczek
15 maja 2024
Jaga
14 maja 2024
violetta
14 maja 2024
Misiek