Poezja

Tvegamo –
gotovo za negotovo,
lepimo koščke priseg
v mozaik odrešenja,
razmetavamo besede,
ki sladkobno
silijo v razum,
v preganjanju konca k začetku,
da bi hrepenenju ustvarili
lahkotna krila.
 
Tvegamo –
govorico nemoči
dokončanih zgodb,
ljubezni mečemo v ogenj
senčnega spomina,
z izgubljenim
grejemo samoto,
poravnavamo pozabo,
da nas ne bi silno
spremenila.
 
Tvegamo -
iskanje doline sonca,
brez stez, cest,
ki bi v svet vodila -
oviti v pregrinjalo vere,
za trhlimi stebri nečutnosti
skrivamo pravi obraz;
besede ne celijo ran,
zapahi svojih zmot
so nam jih oddaljila.
 
Milena Sušnik Falle - Slovenija