Latest items:

Poetry

	Milena Sušnik Falle
	PROFILE About me Friends (1) Books (3) Poetry (54) Photography (10) Handmade (8)

latest best rating most commented

Milena Sušnik Falle, 6 july 2013

POLETNI ŠČIP

Spuščene oči noči
ustavijo
vreteno življenja –
drug za drugim
zaspimo
v nezaveden čas.

Pozni mesec
lije svojo luč,
sence prerasle trave
zakrijejo vsakdanje poti,
pajčevina spokoja
preprede spečo vas.

V svetlem jutru
izvotlenem kakor kupa,
razsvit zbujenja vzdrami gluhi glas –
po starem izdolbe
na obrazih
čustven izraz.

Milena Sušnik Falle - Slovenija

(pesniška zbirka Prozorni kristali jutra)

number of comments: 0 | rating: 0 | detail

Milena Sušnik Falle, 6 july 2013

TROHICA LEPEGA

Toplina
svojih misli sem,
ki se počasi
ohlaja.

Ozri se
preko ramen
slučajnosti,
pohiti
v naslednji
trenutek,
sicer
bom odtekla
skozi tebe
iz rdečih
v modrikaste
kolobarje,
kajti
to je ljubezen
na prvi pogled.

Milena Sušnik Falle - Slovenija
(pesniška zbirka Prozorni kristali jutra)

number of comments: 0 | rating: 0 | detail

Milena Sušnik Falle, 6 july 2013

DOTIKI IZ SNA

Sanjala sem
o obmorskem mestu,
nenaseljenih
patricijskih hiš.

…o razpadajočih zidovih,
zaprtih oknih,
razmajanih polknih
globokih rež.

…o opuščenih
ribiških barkah,
naloženih z ostanki
razpadajočih ribiških mrež.

Sanjala sem
o sivih skalah pod pečinami,
o krikih samotnih galebov
počivajočih na njih.

Milena Sušnik Falle - Slovenija
(pesniška zbirka Prozorni kristali jutra)

number of comments: 0 | rating: 1 | detail

Milena Sušnik Falle, 9 june 2015

BLIZU VEKAM

Shranjen spomin,
v zapeljivo trajnih
gubah časa,
pušča sporočila,
kot veter v drogovih
šelesteče sledi.
Na izrazih podob
medli koprena ,
nedoločljivo blaži;
pred zankami pozabe,
ujeda minljivosti,
daljave posti.

Odpira skrinjico
zanosnih stvari;
kaljena v skomin
snuje videnje
ohranjenih noči … svitov –
nešteto zamaknjenih vezi.
Zamišljeno nostalgijo
opoteka omejeni svet,
postanek v njem žubori,
kot izvir samotnega potoka,
ki v nobenem letnem času
ne zaledeni.

Milena Sušnik Falle - Slovenija

number of comments: 0 | rating: 0 | detail

Milena Sušnik Falle, 16 june 2014

MILOSTNO JUTRO

Vonj jutra
kraljevo
zavaja dan
v odpuščeno –
da ne bi bolelo,
jokalo –
zvonilo tam,
kjer ni zvonov.

Blazine trave z dražem jutra
blestijo v soncu -
zadišijo:
majhna sebi,
čutno polzim vase,
da se kdo ve kje,
približam udarcu dneva -
bo milosten ali surov.

Polja tiho
na soncu ležijo –
občutek svetosti,
kot prvo obhajilo;
razodeto zunaj mene –
komaj verjetno –
zlepljeno z odtisi milosti jutra,
za neizogiben čas trnjevo negotov.

Milena Sušnik Falle - Slovenija
pesniška zbirka Tempus fugit - Čas beži

number of comments: 0 | rating: 0 | detail

Milena Sušnik Falle, 10 may 2014

AND I LOVE HER

Noč je dišala po dežju,
ko sva se na njenih dlaneh podarila...

Utrinki sreče
so stkali bajko
v žarišču noči,
samo v duši živeči,
vedno znova rojeni sni,
lebde njene sledi.

Morda me je že izsanjala,
na plesišču vsakdanjosti,
s solzami;
na ožganih dlaneh nove noči,
zapuščen,
otožen sem.

Milena Sušnik Falle - Slovenija

(pesniška zbirka Prozorni kristali jutra)

number of comments: 0 | rating: 0 | detail

Milena Sušnik Falle, 20 december 2013

NI LAHKO RAZUMETI - SPRIJAZNJENO

Rasla sem -
kot drobno seme,
zasejano v žejno sušino,
negotovo dohajala
ustvarjeno za čas,
navzven mrko,
kot zamotan dež,
ki umiva bel kamen –
spontano motrila množice,
valjane z množico,
skozi vijugaste tunele
trpko zmedenih idealov,
ki so polzeli v kosti,
razdvajali realnost;
v veri dolgoživosti
sproti vozlala nov svet
za zaklad vdolbin trenutkov
samotolažbe – ko na tleh,
nimaš več kam pasti
in skozi štrene obupa
neustavljivo pronica
eno samo slovo.

Brez gub na čelu,
privlačno mrtvim poljem
svoje razsežnosti,
nisem zmogla risati večere
v črtah zoreče ajde;
skozi navado svojih oči
resnici primikala razdalje -
zanikala brazgotine bojazni,
prikrito v videzu rastja,
hotenega v iskanju sebe
nikoli dokončala;
moja rast v višino
preostalega življenja,
ne potolaženo hrepenenje
v poletu utrujenih kril,
kot simbol suhocvetke Immortelle,
v vazi brez vode zavrte rasti;
razpotje začrtane usode
ponazarja dve različici,
pregnanih in preganjanih
pestečih misli in potlačenih čustev.
Ni lahko razumeti – sprijaznjeno.

Milena Sušnik Falle - Slovenija

number of comments: 0 | rating: 0 | detail

Milena Sušnik Falle, 20 december 2013

POBRATENA S TIŠINO

Tako dolgo se že sprašujem…
o občutljivih popoldnevih,
gostih poletnih večerih julija,
okrašenih s spiralnimi rjuhami
drobnih nebesnih znamenj,
prehodna ležišča moje samote,
tiha brezimna pribežališča
hrepenenj votlih glasov
skozi odrinjena sanjava leta -
odmevna vsakomur
na svoj način –
da začenjam dojemati
minljivost miline kot obledel
kalejdoskop tankočutnosti,
izgubljeno raven plimovanja
skritih zalivov oceana življenja,
kjer se znova in znova
kiralno prepirajo zame,
umrljiva poletja.

Tako dolgo se že sprašujem…
…pobratena s tišino,
da besede pomenijo
izničenje stvari,
odrezan prag labirintu
prividov sanj,
ker si upam
skozi svoj čas agonije,
radovednih oči
gasiti zublje duše,
neodrešeno verjeti
v pogrešan letni čas,
toplino milostnih sledi
voditi na ruševine sna,
kot zadnji način zavetja,
pod okriljem smiljenja sebi;
brez sonca v grlu,
skozi praznino stvari,
snubim poletna razodetja.

Milena Sušnik Falle - Slovenija

number of comments: 0 | rating: 1 | detail

Milena Sušnik Falle, 25 november 2013

GOLE GREDICE

V teh dneh,
dež žalosti dneve.
Daleč od sonca in morja
zateglo kličem
za bosim poletjem,
ura za uro mineva
brezkončno počasi.

Čutim dih jeseni.
Plazi se vame –
skeli, kakor rana.
Odkar sanjam preprostost ljubezni,
so moji dnevi nedosegljiva daljava.
In beg pred hlastočim vrtincem
samote.

Milena Sušnik Falle - Slovenija
(pesniška zbirka Prozorni kristali jutra)

number of comments: 0 | rating: 1 | detail

Milena Sušnik Falle, 3 november 2013

VEZICE

Nikoli
ne spregovorim
o samotnih obrežjih,
mehkobnih senc
svojega rastja,
vijugasti strugi reke sna,
mrtve ljubezni na njej,
bohotno bizarni enoličnosti,
ki plaho razpira nedra,
vezice duše nemi.

Nikoli,
ne spregovorim
o razsutih črepinjah sonca
na pragu navade,
ne nizko razgibanih
korakih vsakdana,
ne sijaju položenem vame,
mehkobno – na moje rane,
kdaj pa kdaj – tudi ne včasih,
govorica v očeh vzkipi.

Milena Sušnik Falle - Slovenija