Latest items:
Poetry
|
| Milena Sušnik Falle |
| PROFILE About me Friends (1) Books (3) Poetry (54) Photography (10) Handmade (8) | |
Milena Sušnik Falle, 16 october 2015
UTRUJAJOČE
Na beli steni,
kjer najina slika
je visela,
visi zdaj
izdolbena
drevesna korenina,
s pentljo
iz rdečega tila;
poteza zgrešena –
enako daleč,
enako dokončno
toplina sobe
v hlad položena.
Milena Sušnik Falle - Slovenija
Milena Sušnik Falle, 9 june 2015
BLIZU VEKAM
Shranjen spomin,
v zapeljivo trajnih
gubah časa,
pušča sporočila,
kot veter v drogovih
šelesteče sledi.
Na izrazih podob
medli koprena ,
nedoločljivo blaži;
pred zankami pozabe,
ujeda minljivosti,
daljave posti.
Odpira skrinjico
zanosnih stvari;
kaljena v skomin
snuje videnje
ohranjenih noči … svitov –
nešteto zamaknjenih vezi.
Zamišljeno nostalgijo
opoteka omejeni svet,
postanek v njem žubori,
kot izvir samotnega potoka,
ki v nobenem letnem času
ne zaledeni.
Milena Sušnik Falle - Slovenija
Milena Sušnik Falle, 16 june 2014
MILOSTNO JUTRO
Vonj jutra
kraljevo
zavaja dan
v odpuščeno –
da ne bi bolelo,
jokalo –
zvonilo tam,
kjer ni zvonov.
Blazine trave z dražem jutra
blestijo v soncu -
zadišijo:
majhna sebi,
čutno polzim vase,
da se kdo ve kje,
približam udarcu dneva -
bo milosten ali surov.
Polja tiho
na soncu ležijo –
občutek svetosti,
kot prvo obhajilo;
razodeto zunaj mene –
komaj verjetno –
zlepljeno z odtisi milosti jutra,
za neizogiben čas trnjevo negotov.
Milena Sušnik Falle - Slovenija
pesniška zbirka Tempus fugit - Čas beži
Milena Sušnik Falle, 10 may 2014
AND I LOVE HER
Noč je dišala po dežju,
ko sva se na njenih dlaneh podarila...
Utrinki sreče
so stkali bajko
v žarišču noči,
samo v duši živeči,
vedno znova rojeni sni,
lebde njene sledi.
Morda me je že izsanjala,
na plesišču vsakdanjosti,
s solzami;
na ožganih dlaneh nove noči,
zapuščen,
otožen sem.
Milena Sušnik Falle - Slovenija
(pesniška zbirka Prozorni kristali jutra)
Milena Sušnik Falle, 20 december 2013
NI LAHKO RAZUMETI - SPRIJAZNJENO
Rasla sem -
kot drobno seme,
zasejano v žejno sušino,
negotovo dohajala
ustvarjeno za čas,
navzven mrko,
kot zamotan dež,
ki umiva bel kamen –
spontano motrila množice,
valjane z množico,
skozi vijugaste tunele
trpko zmedenih idealov,
ki so polzeli v kosti,
razdvajali realnost;
v veri dolgoživosti
sproti vozlala nov svet
za zaklad vdolbin trenutkov
samotolažbe – ko na tleh,
nimaš več kam pasti
in skozi štrene obupa
neustavljivo pronica
eno samo slovo.
Brez gub na čelu,
privlačno mrtvim poljem
svoje razsežnosti,
nisem zmogla risati večere
v črtah zoreče ajde;
skozi navado svojih oči
resnici primikala razdalje -
zanikala brazgotine bojazni,
prikrito v videzu rastja,
hotenega v iskanju sebe
nikoli dokončala;
moja rast v višino
preostalega življenja,
ne potolaženo hrepenenje
v poletu utrujenih kril,
kot simbol suhocvetke Immortelle,
v vazi brez vode zavrte rasti;
razpotje začrtane usode
ponazarja dve različici,
pregnanih in preganjanih
pestečih misli in potlačenih čustev.
Ni lahko razumeti – sprijaznjeno.
Milena Sušnik Falle - Slovenija
Milena Sušnik Falle, 20 december 2013
POBRATENA S TIŠINO
Tako dolgo se že sprašujem…
o občutljivih popoldnevih,
gostih poletnih večerih julija,
okrašenih s spiralnimi rjuhami
drobnih nebesnih znamenj,
prehodna ležišča moje samote,
tiha brezimna pribežališča
hrepenenj votlih glasov
skozi odrinjena sanjava leta -
odmevna vsakomur
na svoj način –
da začenjam dojemati
minljivost miline kot obledel
kalejdoskop tankočutnosti,
izgubljeno raven plimovanja
skritih zalivov oceana življenja,
kjer se znova in znova
kiralno prepirajo zame,
umrljiva poletja.
Tako dolgo se že sprašujem…
…pobratena s tišino,
da besede pomenijo
izničenje stvari,
odrezan prag labirintu
prividov sanj,
ker si upam
skozi svoj čas agonije,
radovednih oči
gasiti zublje duše,
neodrešeno verjeti
v pogrešan letni čas,
toplino milostnih sledi
voditi na ruševine sna,
kot zadnji način zavetja,
pod okriljem smiljenja sebi;
brez sonca v grlu,
skozi praznino stvari,
snubim poletna razodetja.
Milena Sušnik Falle - Slovenija
Milena Sušnik Falle, 25 november 2013
GOLE GREDICE
V teh dneh,
dež žalosti dneve.
Daleč od sonca in morja
zateglo kličem
za bosim poletjem,
ura za uro mineva
brezkončno počasi.
Čutim dih jeseni.
Plazi se vame –
skeli, kakor rana.
Odkar sanjam preprostost ljubezni,
so moji dnevi nedosegljiva daljava.
In beg pred hlastočim vrtincem
samote.
Milena Sušnik Falle - Slovenija
(pesniška zbirka Prozorni kristali jutra)
Milena Sušnik Falle, 3 november 2013
VEZICE
Nikoli
ne spregovorim
o samotnih obrežjih,
mehkobnih senc
svojega rastja,
vijugasti strugi reke sna,
mrtve ljubezni na njej,
bohotno bizarni enoličnosti,
ki plaho razpira nedra,
vezice duše nemi.
Nikoli,
ne spregovorim
o razsutih črepinjah sonca
na pragu navade,
ne nizko razgibanih
korakih vsakdana,
ne sijaju položenem vame,
mehkobno – na moje rane,
kdaj pa kdaj – tudi ne včasih,
govorica v očeh vzkipi.
Milena Sušnik Falle - Slovenija
Milena Sušnik Falle, 3 november 2013
ZRCALNO ŠEPETANJE
Pozno poletje
niha daleč v leto,
čutno lesketa prostor
s prozornimi zastori
obrušenega spomina.
Na pragu jeseni
otožno purpurni odtenki,
vznemirjajo gladino jezera,
v zamaknjeni pokrajini
zrcalijo samotnost hiše,
skalnatih temeljev,
dotrajanih vratnih opažev, oken…,
opazno razpadajočo
pod krošnjami vrb žalujk -
kot odtisi let na krivuljasto
žilnatih listih življenja;
zaljubljeni v šepet narave,
zamotani v otožnost,
v pokrajini brez žive duše,
zibam v sebi brezciljni zanos,
kot šepetajoče ustnice
izpoved najlepših besed.
V zapoznelem vzgibu poletja,
bijem nostalgičen boj,
begotno – kot veter z mlini;
s prepletenimi prsti
mirim notranji trepet,
ne znam drugače
orisati hotenje svojih rok,
zatečeno v oddaljen čas.
Obujena idila,
zastaja v meni,
živi brez časa;
kupole daljav,
hranijo skrivnostne občutke,
nikoli postarane;
monotonih misli bredem po koncu poletja,
kjer nihče več ne hiti mimo koga -
na obrežju venečih trav,
diham v kristal samote,
praznih rok dojemam stisko
privajeno daljni zgodbi,
ki jo nosim v sebi
za neizogibno izročilo jeseni,
ko bo v vsaki kaplji jokalo,
odgovore vprašanj brez zatikanja,
v ponovljeno čakanje spremenilo.
Globok občutek neizogibnega,
kot kamnu bližina črnega maha,
preveva toplino kraja poletja;
sprijaznjena – polna sočutja
med vlakni pogubnih delov sebe –
s smehljaji mojih vzdihov
zavajam stražarje samote,
kot svetloba sonca - sence ,
nad pogubno platano poletnih raz.
Milena Sušnik Falle
(2011)
Milena Sušnik Falle, 20 september 2013
OSIP
Življenje
na mojih ramenih
včasih zazveni,
kot brušen kozarec
rezan z diamantom -
na stičišču tistih senc,
ki potujejo z mano,
kot žeja
in glad.
Življenje
na mojih ramenih
včasih spodmakne
viseče dneve, poti…
tiste nepozabljene,
vrezane vase,
da v utvari pomislim,
kako meni poje,
zaljubljeni škržat.
Milena Sušnik Falle - Slovenija
(pesniška zbirka TEMPUS FUGIT - Čas beži)
Milena Sušnik Falle, 8 september 2013
RELACIJE
Ko bi znala prezreti,
tisto, kar ne znam…
na golih zidovih tišine
nanizano fresko
barvitih nians
minevanja,
vzgib dvignjenih vek
zatekle preteklosti,
poraslo samoto najlepšega,
ki jemlje dih in razum –
svoj dir splašene negotovosti,
bi ukrotila.
Ko bi znala prezreti,
tisto, kar ne znam…
skrajne robove svojih poti
zglajene v razpršene daljave,
šablonsko železno obleko
na plečih neizprosnih pasti –
obelodaniti boj srca,
da glas vesti,
ne bil bi neizprosen
posek času,
kot sekira stari jablani,
ki ne bo več rodila.
Milena Sušnik Falle - Slovenija
Milena Sušnik Falle, 4 september 2013
SOPOTNIK
Skozi stoletja
čas se levi,
neviden kot glasba,
sanjavo begoten
od življenja do smrti,
nestanovitno končen
v neskončnosti;
razklan kot drevo po neurju,
škrlaten plen v šapah pozabe –
včasih steklena kocka raja,
ki se v hipu stre.
Po neizmerljivi sledi,
ki zdi se kratka,
drsi doba v dobo;
potne srage usode
polzijo v naše svetove,
skozi majave pregrade
koščkov davnih dejanj,
v zalive svilnate vere,
da pričakovanja ne bi potonila –
kajti čas je val,
ki pride in gre…
Milena Sušnik Falle - Slovenija
(pesniška zbirka Tempus fugit – Čas beži
Milena Sušnik Falle, 19 july 2013
REQUIEM
Jutri.
Kdo razočaran
ne čaka na jutri,
da se odlušči molk
iz potemnelih sten sočutja
med lok cvetoče nade.
Jutri.
Kdo napuščen
ne čaka na jutri,
da utre novo pot
med nedotaknjen obok zelenja
nezaznavnih senc.
Milena Sušnik Falle - Slovenija
(pesniška zbirka Prozorni kristali jutra)
Milena Sušnik Falle, 13 july 2013
PROZORNI KRISTALI JUTRA
To jutro
odsevajo v meni,
kakor v rosni travi,
prozorni kristali neke čutnosti.
Dan bo zanesljivo dolg.
Svetloba ni barve
tvojih oči,
zbledela bo
za vrati noči.
V tem jutru
potujem
nasproti mrakobnim potezam
večera.
Dan bo zanesljivo dolg.
Na grudih jutra
poseda zaslepljenost časa,
negotovost kljuva,
pričakujočo puščobo dneva.
Milena Sušnik Falle - Slovenija
(pesniška zbirka Prozorni kristali jutra)
Milena Sušnik Falle, 13 july 2013
POLNOČNI RITEM
Pozno je.
Kar je ostalo
od enoličnega večera
niha
v noč –
otožno
krute
so stvari
ob meni.
Polnočnost
se ziba v tišini –
turobno nebo
neslišno odpečava
drobne kaplje
dežja.
Bedim.
V krču noči
med vrelci stiske
po tirnicah bolečine
proti vstajenju
deževnega jutra
drsim.
Milena Sušnik Falle - Slovenija
(pesniška zbirka Prozorni kristali jutra)
Milena Sušnik Falle, 6 july 2013
DOTIKI IZ SNA
Sanjala sem
o obmorskem mestu,
nenaseljenih
patricijskih hiš.
…o razpadajočih zidovih,
zaprtih oknih,
razmajanih polknih
globokih rež.
…o opuščenih
ribiških barkah,
naloženih z ostanki
razpadajočih ribiških mrež.
Sanjala sem
o sivih skalah pod pečinami,
o krikih samotnih galebov
počivajočih na njih.
Milena Sušnik Falle - Slovenija
(pesniška zbirka Prozorni kristali jutra)
Milena Sušnik Falle, 6 july 2013
TROHICA LEPEGA
Toplina
svojih misli sem,
ki se počasi
ohlaja.
Ozri se
preko ramen
slučajnosti,
pohiti
v naslednji
trenutek,
sicer
bom odtekla
skozi tebe
iz rdečih
v modrikaste
kolobarje,
kajti
to je ljubezen
na prvi pogled.
Milena Sušnik Falle - Slovenija
(pesniška zbirka Prozorni kristali jutra)
Milena Sušnik Falle, 6 july 2013
POLETNI ŠČIP
Spuščene oči noči
ustavijo
vreteno življenja –
drug za drugim
zaspimo
v nezaveden čas.
Pozni mesec
lije svojo luč,
sence prerasle trave
zakrijejo vsakdanje poti,
pajčevina spokoja
preprede spečo vas.
V svetlem jutru
izvotlenem kakor kupa,
razsvit zbujenja vzdrami gluhi glas –
po starem izdolbe
na obrazih
čustven izraz.
Milena Sušnik Falle - Slovenija
(pesniška zbirka Prozorni kristali jutra)
Milena Sušnik Falle, 11 may 2013
NEKDO, KI VEČ GA NI
Na pomlad
čakam,
da pride mimo
izza potopljenih let,
nekdo, ki več ga ni;
na praznik
brstečih tulipanov,
ko v duši otipam
zavetje tistih čutnih rok,
žarečih v mehkobi dotika,
nepreklicno samo mojih;
nedeljiv simbol sreče,
kot v venček povezana
bela omela,
viseča na vratih
vsakoletnega
božičnega večera.
Čakam – skrivoma,
da pride mimo
nekdo, ki več ga ni,
z mehkimi stopinjami
po stezi znani,
kot da se bojim,
da prazen dan
ne bi zaslužil
polnega jutra;
v pričakovanju
sem kot deroča reka,
ki človeka nosi,
spodkopava tla,
neizprosno pogubljivo,
sončnost pomladne slike
slikovitih iluzij,
upanje dohiteva.
Milena Sušnik Falle - Slovenija
pesniška zbirka Tempus fugit – Čas beži
Milena Sušnik Falle, 7 may 2013
BESEDE NE CELIJO RAN
Tvegamo –
gotovo za negotovo,
lepimo koščke priseg
v mozaik odrešenja,
razmetavamo besede,
ki sladkobno
silijo v razum,
v preganjanju konca k začetku,
da bi hrepenenju ustvarili
lahkotna krila.
Tvegamo –
govorico nemoči
dokončanih zgodb,
ljubezni mečemo v ogenj
senčnega spomina,
z izgubljenim
grejemo samoto,
poravnavamo pozabo,
da nas ne bi silno
spremenila.
Tvegamo -
iskanje doline sonca,
brez stez, cest,
ki bi v svet vodila -
oviti v pregrinjalo vere,
za trhlimi stebri nečutnosti
skrivamo pravi obraz;
besede ne celijo ran,
zapahi svojih zmot
so nam jih oddaljila.
Milena Sušnik Falle - Slovenija
Milena Sušnik Falle, 16 april 2013
POSTLAN VEČER
Nad obličjem gora čemi –
prosojno škrlaten slap,
v razkošju zamolklega zlata
vijugasto pahlja nebo,
soj osuplosti medi postlan večer;
obred veličastja narave
na oknih prežema
pozno cvetoče nageljne -
vzdušje privajeno otožno,
preveto s svetlobo izgorevanja,
pokončnost ur upogiba v temine.
V meni šumi tišina,
ne ohladi žalosti.
Mirno nesrečna,
zibam izgubo obritega dneva -
pestujem težo skrbi;
tipaje za bliščem z očmi
odmikam postane slasti,
ki so me pajčevinasto potrle,
da razdvojena
ne padem na tla,
kakor drevo s sonca presajeno,
ko mu ranijo korenine.
Ožarjen poljub večera -
krasi nebesni kolaž,
odmika podane obrise
in zgane postanek noči;
mehkoba perjanice svoda
valove togih misli upočasni…
toliko tega sloni v meni -
okroglost bežanja moje mladosti,
davno obnošene - nikoli izživete,
polnost hrama stresa – od nečesa…
stisnjeno v življenjski čas,
mojih prvih las - srebrne sivine.
GEBETTETER ABEND
Über dem Antlitz der Berge kauert er –
ein transparent purpurner Wasserfall,
in der Fülle matt schimmernden Goldes
fächelt er schlangenförmig den Himmel,
ein Anflug von Verblüffung seiht den gebetteten Abend;
das Ritual der Herrlichkeit der Natur
erfüllt die späten Nelken
an den Fenstern –
eine Stimmung gewohnt wehmütig
durchdrungen vom Licht des Verbrennens,
beugt die aufrechte Haltung der Stunden ins Dunkel.
In mir rauscht Stille,
sie kühlt nicht die Trauer.
In ruhigem Unglück
wiege ich den Verlust des geschorenen Tages –
wiege ich die Last der Sorgen;
taste mit den Augen nach Glanz
beiseite schiebend die abgestandenen Genüsse,
die mich wie Spinnweben niedergedrückt halten,
damit ich gespalten
nicht zu Boden stürze
wie ein von der Sonne verpflanzter Baum,
dem seine Wurzeln verwundet sind.
Ein brennender Abendkuss
schmückt die himmlische Collage,
verrückt die gegebenen Konturen
und faltet das Verweilen der Nacht;
Weichheit von Federwolken am Himmelsbogen
bremst die Wogen ungelenker Gedanken …
so viel von dem ruht in mir –
die flüchtige Rundheit meiner längst
abgetragenen – nie ausgelebten Jugend,
der volle Tempel des Stresses – von etwas …
in die Lebenszeit gezwängt,
meiner ersten Haare – Silbergrau.
Milena Sušnik Falle - Slovenija
Milena Sušnik Falle, 7 april 2013
NEKDO, KI VEČ GA NI
Na pomlad
čakam,
da pride mimo
izza potopljenih let,
nekdo, ki več ga ni;
na praznik
brstečih tulipanov,
ko v duši otipam
zavetje tistih čutnih rok,
žarečih v mehkobi dotika,
nepreklicno samo mojih;
nedeljiv simbol sreče,
kot v venček povezana
bela omela,
viseča na vratih
vsakoletnega
božičnega večera.
Čakam – skrivoma,
da pride mimo
nekdo, ki več ga ni,
z mehkimi stopinjami
po stezi znani,
kot da se bojim,
da prazen dan
ne bi zaslužil
polnega jutra;
v pričakovanju
sem kot deroča reka,
ki človeka nosi,
spodkopava tla,
neizprosno pogubljivo,
sončnost pomladne slike
slikovitih iluzij,
upanje dohiteva.
Milena Sušnik Falle - Slovenija
pesniška zbirka Tempus fugit – Čas beži
Milena Sušnik Falle, 22 january 2013
SOPOTNIK
Skozi stoletja
čas se levi,
neviden kot glasba,
sanjavo begoten
od življenja do smrti,
nestanovitno končen
v neskončnosti;
razklan kot drevo po neurju,
škrlaten plen v šapah pozabe –
včasih steklena kocka raja,
ki se v hipu stre.
Po neizmerljivi sledi,
ki zdi se kratka,
drsi doba v dobo;
potne srage usode
polzijo v naše svetove,
skozi majave pregrade
koščkov davnih dejanj,
v zalive svilnate vere,
da pričakovanja ne bi potonila –
kajti čas je val,
ki pride in gre…
Milena Sušnik Falle - Slovenija
(pesniška zbirka Tempus fugit – Čas beži)
Milena Sušnik Falle, 11 january 2013
NASLON RAZMIŠLJANJA
Novembrski bregovi noči
prepojeni hladom in vnemo
vozlov jesenskega vetra,
burijo utesnjeno temino,
v brezizhodne občutke
ritualnega kroženja
počasnih jesenskih ur,
raznašalk stoka samote
do obzorja jutranje svetlobe
osiromašene sonca,
ko bomo drug ob drugem,
zaverovani le vase,
ob stebrih zore
dohitevali svoje navade,
ob zapuščenih cestah
svojih vsakdanjih zgodb,
iskali prehodne poti
za udar novega stvarjenja.
V tej noči postajam misel,
obvisela za pogledom
razhajanja topline s hladom,
izgubljam pulz žalosti,
trgam molk v preblisku videnja
spopada tesnobe z naravo,
ki z mrazom pušča odtise
izven zidovja tople izbe –
uzrla neslišna govorica,
v pridihu jesenskega ostanka
poraja slutnjo vračanja vase,
priklonjeno oddaljena
prepuščena zavetju skrivnosti,
v razmišljanju primerljiva
z mrzlo grudo zemlje,
ki v bitki s trpkim hladom
varuje korenine rastja
za pomladna oživljenja.
Milena Sušnik Falle - Slovenija
Milena Sušnik Falle, 11 january 2013
ZRCALNO ŠEPETANJE
Pozno poletje
niha daleč v leto,
čutno lesketa prostor
s prozornimi zastori
obrušenega spomina.
Na pragu jeseni
otožno purpurni odtenki,
vznemirjajo gladino jezera,
v zamaknjeni pokrajini
zrcalijo samotnost hiše,
skalnatih temeljev,
dotrajanih vratnih opažev, oken…,
opazno razpadajočo
pod krošnjami vrb žalujk -
kot odtisi let na krivuljasto
žilnatih listih življenja;
zaljubljeni v šepet narave,
zamotani v otožnost,
v pokrajini brez žive duše,
zibam v sebi brezciljni zanos,
kot šepetajoče ustnice
izpoved najlepših besed.
V zapoznelem vzgibu poletja,
bijem nostalgičen boj,
begotno – kot veter z mlini;
s prepletenimi prsti
mirim notranji trepet,
ne znam drugače
orisati hotenje svojih rok,
zatečeno v oddaljen čas.
Obujena idila,
zastaja v meni,
živi brez časa;
kupole daljav,
hranijo skrivnostne občutke,
nikoli postarane;
monotonih misli bredem po koncu poletja,
kjer nihče več ne hiti mimo koga -
na obrežju venečih trav,
diham v kristal samote,
praznih rok dojemam stisko
privajeno daljni zgodbi,
ki jo nosim v sebi
za neizogibno izročilo jeseni,
ko bo v vsaki kaplji jokalo,
odgovore vprašanj brez zatikanja,
v ponovljeno čakanje spremenilo.
Globok občutek neizogibnega,
kot kamnu bližina črnega maha,
preveva toplino kraja poletja;
sprijaznjena – polna sočutja
med vlakni pogubnih delov sebe –
s smehljaji mojih vzdihov
zavajam stražarje samote,
kot svetloba sonca - sence ,
nad pogubno platano poletnih raz.
Milena Sušnik Falle - Slovenija
Milena Sušnik Falle, 10 november 2012
RASKAV NOVEMBER
V novembru
se večeri plazijo
v naročje spokoja;
pod njegovim
ogrinjalom
skrivam
goloto
svojega molka,
svojih ust.
Na koncu
brvi tišine
umirajo sanje
preteklih dni,
kot trte
v novembru;
to je čas
doživetja
narave v osami,
prepoznavanje
svoje motne slike;
to je čas
nostalgije
za toplim soncem,
sprejetim
kot hostijo.
Milena Sušnik Falle - Slovenija
(pesniška zbirka Prozorni kristali jutra)
Milena Sušnik Falle, 8 october 2012
VEČJE OD JOKA
V sebi
nosim strah -
neskončno,
skrivno,
ranljivo
me napaja.
Nič ni
prizaneseno -
vse je eno,
kar me obdaja.
Milena Sušnik Falle - Slovenija
(pesniška zbirka Prozorni kristali jutra)
Milena Sušnik Falle, 3 october 2012
PRELUDIJ
Na oddaljenih
dneh vročega poletja
zaznamek spomina…
…na tistem mestu,
kjer se sonce razteza
do rdeče zarje,
kjer se z imenom
na ustih
ustavljajo trenutki.
Milena Sušnik Falle – Slovenija
(pesniška zbirka Prozorni kristali jutra)
Milena Sušnik Falle, 12 september 2012
DEŽEVJE SE SANJA
Dežuje...
kot bi nebo krvavelo
čez strehe.
Deževje
se sanja
v plašč
zelenih polj.
Stoletna lipa,
samotarka,
rahzlo v dežnih kapljah šumi,
skrivnostno ziblje misli
tistih,
ki več jih ni.
Deževje
se sanja
v plašč
zelenih dreves.
In ko pridejo dnevi
sonca,
hočem razumeti
le čar dreves
in
prijateljstvo vetra.
Milena Sušnik Falle - Slovenija
(pesniška zbirka Prozorni kristali jutra)
Milena Sušnik Falle, 12 september 2012
ŽIVETI Z JESENJO
Jesenski čas
umirja
silne čute
poletja.
V spominih
te srečujem
v obarvani
tišini,
vedno na istem
mestu,
ker poti
ni več nobene.
Sanjarim
v oklepu
razpadlih besed
na preperelih
stopinjah
odhajanja,
dokler veter
z jesenskimi prsti
trosi po mrzlem
oktobru
porjavele liste...
Milena Sušnik Falle
(pesniška zbirka Prozorni kristali jutra)
Milena Sušnik Falle, 9 september 2012
REQUIEM
Jutri.
Kdo razočaran
ne čaka na jutri,
da se odlušči molk
iz potemnelih sten sočutja
med log cvetoče nade.
Jutri.
Kdo napuščen
ne čaka na jutri,
da utre novo pot
med nedotaknjen obok zelenja
nezaznavnih senc.
Milena Sušnik Falle - Slovenija
(pesniška zbirka Prozorni kristali jutra)
Milena Sušnik Falle, 17 august 2012
SILHUETI
V samoti skal, kjer le morje je gospodar,
stojita silhueti, tesno objeti.
Nem pogled iz oči v oči,
igra dveh dlani govori.
Srci hrepeneči, polni nemira,
povsod mir, blažena tišina.
Le kdaj pa kdaj
za hip tišino sredi skal,
vzdrami morski val.
Silhueti, od ljubezni prevzeti,
ostaneta dalje tesno objeti.
V samoti skal, kjer le morje je gospodar,
že noč vabi dan,
odideta silhueti vsaka v svojo stran.
Milena Sušnik Falle – Slovenija
(pesniška zbirka Prozorni kristali jutra)
Milena Sušnik Falle, 3 august 2012
UGASLI PLAMENI
So noči,
ki jih ne prespiš,
noči, ko se od sten sočutja
lušči praznota.
So noči,
ko v brezglasnosti
dohitevaš
vse tiste ure,
ki si jih dal
brez vrnitve.
So noči,
ko čutiš uteho
govoriti spominu.
Milena Sušnik Falle - Slovenija
(pesniška zbirka Prozorni kristali jutra)
Milena Sušnik Falle, 3 august 2012
USOJENO
Včasih moraš biti sam –
da poiščeš sledove otroštva,
da najdeš sebe
in se izjokaš pred oltarjem
spomina.
Včasih moraš biti sam –
poln tihega žalovanja
in motriti sanje –
nežno vabeče v svet utehe.
Včasih moraš biti sam -
da ječiš z molkom,
da premelješ nedozorele sne
in drobce njih natkeš v življenje
trenutkov.
Milena Sušnik Falle - Slovenija
(pesniška zbirka Prozorni kristali jutra)
Milena Sušnik Falle, 24 july 2012
PRELEPA ŽALOST
Prelepa žalost
Prihaja čas,
ko begotni veter zaveje
nad polegle jesenske trave,
nerazdružljiv sopotnik
dolgih deževnih dni
ovitih v meglo,
viharno neučakan pred zidovi
kamnitih zidanic,
kjer najbolje zorijo vina...
Kjerkoli vpijaš vase
jesenski opoj,
bila bi trenutek tvoj,
kjerkoli potuješ
bila bi steza
za tvoje korake;
kjerkoli nosiš žalost na ramenih,
bila bi vedro nebo,
za tvoje oči najlepša modrina...
Prihaja čas
jesenskega navdiha...
... dozorelih sadov,
zoranih brazd,
obranih vinskih trt;
ko leskeče utrinke
v zenici spomina,
ujete v začaran krog,
osvešča neizprosna bolečina...
Wunderschöne Trauer
Es kommt die Zeit,
wenn der flüchtige Wind
über die niedergelegten Herbstgräser weht,
ein unzertrennlicher Reisegefährte
langer in Nebel gehüllter
Regentage,
stürmisch ungeduldig vor den Mauern
der steinernen Winzerhäuschen,
wo die Weine am besten reifen …
Wo immer du den herbstlichen
Rausch in dich aufsaugst,
wär ich gern dein Augenblick,
wo immer du reist,
wär ich gern der Pfad
für deinen Schritte;
wo immer du die Trauer auf den Schultern trägst,
wär ich gern der heitere Himmel,
für deine Augen das schönste Blau …
Es kommt die Zeit
herbstlicher Eingebung …
… gereifter Früchte,
gepflügter Furchen,
abgelesener Weinreben;
wenn die funkelnden Einfälle
in der Pupille der Erinnerung,
gefangen im magischen Kreis,
unerbittlicher Schmerz bewusst macht …
Milena Sušnik Falle - Slovenija
(pesniška zbirka Tempus fugit - Čas beži)
Milena Sušnik Falle, 23 july 2012
LEP JE MOJ JESENSKI ČAS
Lep je moj jesenski čas
Lep je
moj jesenski čas,
ustavljen
v srečanju
s seboj,
v zaznanju
mehkobnega sijaja,
položenega vame –
... iz dni ...
v sluh potopljene
barve glasu,
shranjenih koščkov
misli in upov, blažene čutnosti,
... ko je na mojem
tvoj obraz
gorel ...
Lep je
moj jesenski čas,
ranljivo krhek,
samotno dremoten –
... v teh dneh...
raztrgano deljiv,
čudežno sijoč,
vdihnjen trenutkov
negovane preteklosti,
dotaknjen besed
gluhih v tišini molka,
odmaknjen stvarstva;
... pestovan ...
v naročju nostalgije,
za ure hladne zime –
za zapolnjeno vrzel ...
Schön ist meine Herbstzeit
Schön ist
meine Herbstzeit,
zum Stillstand gebracht
in der Begegnung
mit sich selbst,
in der Wahrnehmung
in mich gelegten
weichen Glanzes –
… aus den Tagen …
ins Hören getauchte
Farben der Stimme,
der bewahrten Stückchen
Gedanken und Hoffnungen, seliger Empfindung
… als auf meinem
dein Gesicht
brannte …
Schön ist
meine Herbstzeit,
verwundbar spröde,
einsam düster –
… in diesen Tagen …
zerrissen teilbar,
wundersam leuchtend,
inspiriert von Augenblicken
gehüteter Vergangenheit,
berührt von Worten, die taub sind
in der Stille des Schweigens,
entrückt der Schöpfung;
… gewiegt …
in den Armen der Nostalgie,
für kalte Winterstunden –
für die ausgefüllte Lücke …
Milena Sušnik Falle - Slovenija
(pesniška zbirka Tempus fugit - Čas beži)
Milena Sušnik Falle, 16 june 2012
RAZTRGANO GNEZDO
Trudna sem.
Nezadržano oddaljevanje časa
zarezuje v srce
hladno votlost.
Jutri je še daleč.
Jokala bi.
Pa sem nema.
Ne bi mogla več,
živeti s somrakom dnevov,
na razbeljeni ploščadi želja.
Predaleč so vsa včeraj,
preblizu vsa jutri.
Preutrujena sem
za vračanje.
Milena Sušnik Falle - Slovenija
(pesniška zbirka Prozorni kristali jutra)
Milena Sušnik Falle, 16 june 2012
GLOBOKE RAZE
Kadar začutim,
kako teža let
samoto veča,
kako neskončno
krivi ravnine
telesa, duše;
obmolknejo besede moje,
ostanejo negibne.
Polna žeje
po daljavah
s stopinjo
za stopinjo,
prestopam mahovino
neizprosnosti časa,
zaman daljšam korake
v večnost, ki je ni.
Neizbežen prizvok tišine…
kot trn vrtnice
v srcu spoznanja,
biserno bolečino krepi;
v vsaki uri
minevanja dneva
se izteka
del vijugastih poti.
Kadar začutim,
kako teža let
rezbari z atomi
ostrine;
poglablja elipse resničnosti;
obraz obrnem k sebi –
dovolj je živeti,
dovolj že dihati.
Milena Sušnik Falle- Slovenija
(pesniška zbirka Prozorni kristali jutra)
Milena Sušnik Falle, 29 may 2012
NEŽNA NOČ
NEŽNA NOČ
Nežna je noč,
ko se sprostijo
misli za vabo
sanjam,
da ublažijo
težo utrujenosti,
počijejo v naročju privida,
da v duši manj boli.
Nežna je noč,
ko poženem življenje
z gibi zapognjenimi
v nemučenje sebe
in spreminjam temo
v svetlobo,
ki je dan ne zasledi.
Nežna je noč,
ko pestujem misli
iz časa neizdanih bolečin,
ko razlomim svet
toge opne samote,
samotna hočem,
da izkrvavi
v vstajenju jutra.
Milena Sušnik Falle
(pesniška zbirka Prozorni kristali jutra)
Milena Sušnik Falle, 27 april 2012
MED GUBAMI ČASA
Med gubami časa
Ko ne dosežem dan
v solčavi blagi,
s trnovim osatom
v ustih,
spontano ubežim
med zelene trave,
od pajčevinastih zidov
nesmisla,
davno osnulega
v prepričljiva
kesanja ...
... da neizmerljiva
višina časa
preveje namišljeno
dolino sonca,
s svetlobnim prahom razpiha
preizkušnjo stiske,
iz snovne duše izsesa
zamete mračne;
v čaru narave
zgladi lastna
spraševanja.
Pomiędzy zmarszczkami czasu
Gdy nie dosięgam dnia
w solčavie błogiej
z cierniowym ostem
w ustach,
spontanicznie uciekam,
między zielone trawy,
od pajęczynowych ścian
nonsensu,
dawno naszkicowanego
w przekonującą
skruchę…
…że niezmierzona
wysokość czasu
przewieje wymyśloną
dolinę słońca
świetlnym pyłem rozdmucha
próbę opresji,
z materialnej duszy wysysa
mroczne zamiecie;
w czarze natury
wygładzi własne
zapytania.
Milena Sušnik Falle - Slovenija
(pesniška zbirka Prozorni kristali jutra)
Przekład: Katarzyna Szproch
Milena Sušnik Falle, 10 april 2012
UTRIP
Veliko stvarem,
neprepoznanih na cestah
svojega življenja,
nisem hotela vedeti imena,
zagledana vase,
slepo sledila razkrajanju časa.
Neustavljivo nosim
krivdo v sebi,
kesanje prepozno
med nitkami življenja polzi.
Milovanje minulega,
izgubljenega,
spleta dotrajano resničnost,
dotika se brezimnih stvari.
Neustavlljivo nosim
krivdo v sebi,
krpam ranjeno dušo.
Hrapavost njenih brazgotin boli.
Milena Sušnik Falle - Slovenija
(pesniška zbirka Prozorni kristali jutra)
Milena Sušnik Falle, 10 april 2012
RANJENA DUŠA
Odšla bom tja,
kamor nihče rad
ne zaide.
Odšla bom,
med slikarje žalosti,
poslikala platno usode do kraja,
razlila jokajoče barve sanj.
Morda mi bo lažje.
Tja greš,
z obličjem spremenjenim,
ko ti sreča uide.
Milena Sušnik Falle - Slovenija
(pesniška zbirka Prozorni kristali jutra)
Milena Sušnik Falle, 23 march 2012
IZID
Za mano
je dan,
ki ga nisem
imela.
Imam večer,
z velikim
loviščem
svojih misli.
Milena Sušnik Falle - Slovenija
Wynik
To dla mnie
dzień,
którego nie
miałam.
Mam wieczór,
z wielkim
łowiskiem
swoich myśli.
Milena Sušnik Falle - Slovenija
(pesniška zbirka Prozorni kristali jutra)
Przekład: Katarzyna Szproch
Milena Sušnik Falle, 23 march 2012
TEMPUS FUGIT (Čas beži)
Čeprav bi me
zapustila
samota
jutrišnjega dne,
bi se vrnila
med dolge aleje
spominov,
kjer sta neločljivi
tesnoba in
žalost,
kakor telo
in kri –
med ritual
znanih podob,
spoznanj,
pod oboke mostov
nad neustavljivimi
rekami hitenja.
Čeprav bi me
zapustila
samota
jutrišnjega dne,
ne bi razčlenila
verige usode –
simbolnih razpotij,
kjer so ostala
gola pobočja
sončnih poletij,
jok jeseni,
stiska zime
in pomladno upanje;
ker ure nostalgije
pod lečo duše,
rišejo z ognjem pepela
neizbrisne silhuete
minulega življenja.
Milena Sušnik Falle – Slovenija
Tempus fugit (czas ucieka)
Nawet gdyby
mnie
opuściła
samotność
jutrzejszego dnia,
wróciłabym
między długie aleje
wspomnień,
gdzie są nierozłączne
przygnębienie i
smutek,
tak jak ciało
i krew –
między rytuał
znanych postaci,
świadomości,
pod łuki mostów
nad rzekami pośpiechu
nie do zatrzymania.
Nawet gdyby
mnie
opuściła
samotność
jutrzejszego dnia,
nie rozkułabym
kajdanów losu –
symbolicznych rozdroży,
gdzie są pozostałe
gołe zbocza
słonecznych lat,
płacz jesieni,
rozpacz zimy
i wiosenna nadzieja;
bo godziny nostalgii
pod soczewką duszy
rysują ogniem popiołu
niezatarte sylwetki
minionego życia.
Milena Sušnik Falle – Slovenija
(pesniška zbirka Tempus fugit - Čas beži)
Przekład: Katarzyna Szproch
Milena Sušnik Falle, 19 march 2012
LEP JE MOJ JESENSKI ČAS
Lep je
moj jesenski čas,
ustavljen
v srečanju
s seboj,
v zaznanju
mehkobnega sijaja,
položenega vame –
... iz dni ...
v sluh potopljene
barve glasu,
shranjenih koščkov
misli in upov,
blažene čutnosti,
... ko je na mojem
tvoj obraz
gorel.
Lep je
moj jesenski čas,
ranljivo krhek,
samotno dremoten –
... v teh dneh...
raztrgano deljiv,
čudežno sijoč,
vdihnjen trenutkov
negovane preteklosti,
dotaknjen besed
gluhih v tišini molka,
odmaknjen stvarstva;
... pestovan ...
v naročju nostalgije,
za ure hladne zime –
za zapolnjeno vrzel.
Milena Sušnik Falle - Slovenija
Piękny jest mój czas jeseni
Piękny jest
mój czas jesieni,
zatrzymany
w spotkaniu
ze sobą,
w doznaniu
delikatnego błysku,
położonego we mnie –
...z dni...
w słuchu zatopione
barwy głosu,
przechowywanych fragmentów
myśli i nadziei,
błogiej zmysłowości,v ...kiedy na mojej
twoja twarz
płonęła.
Piękny jest
mój czas jesieni,
dający się ranić,
samotnie senny –
...w te dni...
rozdarcie podzielny,
cudownie świecący,
natchniony chwilami
pielęgnowanej przeszłości,
dotknięty słowami
głuchych w ciszy milczenia,
odsunięty od świata;
...niańczony...
w objęciach nostalgii,
na godziny mroźnej zimy –
na zapełnioną lukę.
Milena Sušnik Falle - Slovenija
(pesniška zbirka Tempus fugit - Čas beži)
Przekład: Katarzyna Szproch
Milena Sušnik Falle, 15 march 2012
OBRAZI
Naučiš se,
svoj svet
neopazno
izdvojiti
v dve polovici;
stopiti v videnje sebe -
se ne videti,
skrčiti spontane ovire
na prepihu dneva,
raskavem brez sanj,
igrano prijazno
zasenčiti grenilo
obraznih potez,
v slepote drugih potešiti
skrivnostne ostrine.
Naučiš se,
motriti ljudi –
zoreti s časom,
navidezno
pregnati temo svojih dni…
biti človek -
z jokom v krvi,
nasmehom v
znamenitem prostoru,
ki se drugim poda;
naučiš se,
odtekati kot voda,
poglobiti - zajeziti
struge veselja ali žalosti,
izžarevati čustven sijaj,
nekomu blizu – drugemu
odtujeno,
prikrito prstenega
obraza orati ledine.
Naučiš se,
jasnovidne mimike
obraznih potez –
brati svetovljanstvo
gubnih znamenj
samoljubja,
nič manj
temeljito kot svoje;
naučiš se,
odeti v lastno
podobo sveta,
svoje sence odmakniti
za ogledalo duše;
obrazi - motreči odrazi,
vsakomur dana usoda
na obraze sipa
čustven prah,
obarvan
brezbrižno ali sojem miline.
Milena Sušnik Falle - Slovenija
FACES
Once you learn,
its world
seamlessly isolated
in two halves;
place themselves into seeing
ourselves –
not see ourselves
reduced to
spontaneous barriers
on drafts of the day
rough without dreams,
played friendly
overshadow
bitterness the facial
features,
in blindness satisfy other
mysterious
sharpness.
Once you learn,
behold people – maturing with time,
seemingly banish a gloom its days…
to be a human –
with crying in own blood
smile in the famous place
who pleases others;
Once you learn,
drain as the water,
deepen –
to stem the stream
of joy or sadness,
radiate emotion shine
someone close – another alienated,
hidden face of pale to break new
ground.
Once you learn,
clairvoyant mimicry
face gestures –
reading cosmopolitanism
wrinkles signs infatuation,
no less thoroughly than its:
Once you learn,
dressed in its own image of the world,
its own shadows away for a mirror of
the soul:
Faces –
watches reflections,
of everyone given the fate
on the faces of emotional dust scatter,
coloured carelessly
of strain grace.
Milena Sušnik Falle - Slovenija
(Poetry Rivals 2011 - UK)
Milena Sušnik Falle, 15 march 2012
PORTRET
Bom kdaj?
Daleč
od teh let –
pomirila
viharne trepetlike
svojega življenja,
vdana sebi,
zakrpala bolesti,
zadane v krogu
nezapolnjenih zgodb,
doživetih v poletu
sanj do neba,
v zametu nasprotij,
v katerih sem zašla
med kamnite ulice
neučakanja in
izgubila smeri.
Bom kdaj?
Daleč
od teh let –
zapečatila bojazen
pred mnogimi stvarmi,
razumela
samo tišino
poleglih utvar
onkraj kaosa,
neobremenjeno
v poti spokoja,
v kamnito pozabo
okvirila bolečine,
vsako posebej,
nikomur na vpogled -
življenjski portret,
mojih čeri...
Milena Sušnik Falle - Slovenija
Portret
Czy kiedyś?
Daleko
od tych lat –
uspokoję
zwichrzone osiki
swojego życia,
oddana sobie,
załatam boleści,
zadane w kręgu
niezapełnionych historii,
przeżytych we wzlocie
snów do nieba,
w zamieci sprzeczności,
w których zaszłam
między kamieniste ulice
zniecierpliwienia i
zgubiłam kierunki.
Czy kiedyś?
Daleko
od tamtych lat –
zapieczętuję strach
przed wieloma rzeczami,
zrozumiem
tylko ciszę
straconych złudzeń
po drugiej stronie chaosu,
bez obiążenia
w drodze spokoju,
w kamienistym zapomnieniu
obramuję boleści,
każdą z osobna,
nikomu do wglądu –
portret życia,
moich raf...
Milena Sušnik Falle - Slovenija
(pesniška zbirka Tempus fugit - Čas beži)
Przekład: Katarzyna Szproch
Milena Sušnik Falle, 14 march 2012
NA TIHO
Vse moje
steze
prehojene,
zaprašene
do tebe,
nepobrane sreče,
ostajajo same.
Opuščene,
v razpotja
čustev speljane,
sesute zanosa,
precejene skozi mene -
v samoto
zaznamovane.
Milena Sušnik Falle – Slovenija
Na cicho
Wszystkie moje
ścieżki
wychodzone,
zakurzone
do ciebie
niezebrane szczęścia
zostają same.
Opuszczone,
na rozdroża
uczuć doprowadzone,
rozsypane zachwyty,
przecedzone przeze mnie –
w samotność
naznaczone.
Milena Sušnik Falle – Slovenija
(pesniška zbirka Prozorni kristali jutra)
Przekład: Katarzyna Szproch
Milena Sušnik Falle, 14 march 2012
IZID
Za mano
je dan,
ki ga nisem
imela.
Imam večer,
z velikim
loviščem
svojih misli.
Milena Sušnik Falle – Slovenija
Wynik
To
dla mnie
dzień,
którego nie
miałam.
Mam
wieczór,
z wielkim
łowiskiem
swoich myśli.
Milena Sušnik Falle – Slovenija
(pesniška zbirka Prozorni kristali jutra)
Przekład:
Katarzyna Szproch
Milena Sušnik Falle, 12 march 2012
SAMOTA
Vzljubiš jo,
počasi,
ko postanejo
mnoge besede
speljane v molk
in pega duše
dobiva podobo
brez sanj.
Čakanje
jutra,
ki po noči
ne zažari,
kot dotik stvari
na izgubljenem mestu;
negotovost
v povojih čustev
za nov dan.
Milena Sušnik Falle – Slovenija
Samotność
Pokochasz ją,
powoli,
kiedy powstanie
wiele słów doprowadzonych
do milczenia
i kropka duszy
przybiera kształt
bez snów.
Czekanie
na poranek,
który po nocy
nie rozbłyśnie,
niczym dotyk rzeczy
na zagubionym miejscu;
niepewność
w powijakach uczuć
nowego dnia.
Milena Sušnik Falle – Slovenija
(pesniška zbirka Tempus fugit – Čas beži)
Przekład: Katarzyna Szproch
Milena Sušnik Falle, 12 march 2012
TIHO IN NEGIBNO
Tišina govori zate,
zame zvoki pesmi
Gregorianov,
ko se misli
prelevijo,
v miselno povodenj
popotovanja
na drugo stran
resnice,
k najinim,
s časom
z zelenimi travami,
preraslih poti...
Gledam
svojo bol,
pretanjeno
v notranjost;
agonija srebri
valovite dotike
pasti preteklosti,
vame primamljene,
skopo občutne
za nemo radost -
s postanki vstran,
redko neločljivimi
od žalosti.
Milena Sušnik Falle - Slovenija
Cicho i nieruchomo
Cisza mówi za ciebie,
za mnie dźwięki pieśni
Gregorianów,
kiedy myśli się
przelewają,
do umysłowej powodzi
podróży
na drugą stronę
prawdy,
do naszych,
z czasem
zielonymi trawami,
przerośniętych dróg…
Patrzę na
swój ból,
wysublimowany
we wnętrzu;
agonia srebrzy
faliste dotyki
potrzasku przeszłości,
we mnie zwabione,
skąpo wyczuwalne
dla niemej radości –
z przystankami
rzadko nierozłącznymi
od smutku.
Milena Sušnik Falle - Slovenija
(pesniška zbirka Prozorni kristali jutra)
Przekład: Katarzyna Szproch
Milena Sušnik Falle, 9 march 2012
VLAŽNA SLED LJUBEZNI
V naročju
vetra
sem pustila šepet
srebrnega hrepenenja.
Krvaveče
dlani,
niso več nežne,
izpili ste nežnost,
pustite mi kri.
Za naročje
vetra.
Tudi kaplje
grenkobe.
Milena Sušnik Falle – Slovenija
(pesniška zbirka Prozorni kristali jutra)
Wilgotny ślad miłości
W objęciu wiatru
zostawiłam szept
srebrnej tęsknoty.
Krwawiące dłonie,
nie są już delikatne,
wypiliście delikatność,
zostawcie mi krew.
Dla objęcia wiatru.
Też krople
goryczy.
Milena Sušnik Falle – Slovenija
(pesniška zbirka Prozorni kristali jutra)
Przekład: Katarzyna Szproch
Milena Sušnik Falle, 8 march 2012
VSE MOJE
Moje široke ceste,
razvlečene
pod izkušnjami,
nikoli dokončne
v padcih in dvigih,
se rogajo
z obrisi stopinj,
vidno odtisnjenih
v nerazpihanem usodnem
prahu.
Moja utrujena usta,
drevenijo
na valovih
morja nemira,
ki ga nisem
nikoli preplula,
navzeta
neukrotljivega
strahu…
Moji temelji življenja,
s hladom mnogih senc
zastirajo eno,
zdaj drugo oko –
podkrepljeni s pečatom
minevanja,
suličaste ostrine
v prepočasnem
razmahu.
Milena Sušnik Falle -
Slovenija - (pesniška zbirka TEMPUS FUGIT-Čas beži)
Wszystko moje
Moje szerokie ulice,
rozciągnięte
pod doświadczeniami,
nigdy nie skończone
we wzlotach i upadkach,
wyśmiewają się
z zarysami stopni,
widocznie odciśniętych
w nierozdmuchanym
prochu przeznaczenia.
Moje zmęczone usta,
sztywnieją
na falach
morza niepokoju,
którego nigdy
nie przepłynęłam,
przepełniona
nieposkromionym
strachem...
Moje fundamenty życia,
z chłodem wielu cieni
zasłaniają jedno,
teraz drugie oko –
pokrzepione pieczęcią
przemijania,
lancetowate ostrza
w zbyt wolnym
rozmachu.
Milena Sušnik Falle - Slovenija
Przekład: Katarzyna Szproch
Milena Sušnik Falle, 6 march 2012
SPREAD OVER HIMSELF
SPREAD OVER HIMSELF
Winter morning
pliers hollow term
empty as a glove
unshackled from the hands
visibly intertwined
with the topic in the light,
after flying flock ob black crows, exciting detected,
not promising,
you go to the dust
my old
once loved roads –
divided in the distance
perceived in the body…
Start date
opens the door,
stepping in it
pale lips
the bites of silence
wide open pupils
expectations
run from an hour to an hour
to delight the evening –
gold-plated counterfeit;
morning the wisdom of the day
degree of degrees,
increasingly away,
marked
as cuts, wounds
never healed in my flesh.
Milena Sušnik Falle – Slovenia
(pesniška zbirka TEMPUS FUGIT-Čas beži)
nagrajena pesem v Angliji 2009, objavljena v svetovnem zborniku...)
Latest comments:
14 april 2024
violetta
Ładne
14 april 2024
Jest dla mnie wszystkim:)
14 april 2024
Jaga
Przymrozki zapowiadają ;)) Kwitnąca czereśnia
14 april 2024
Rośniemy wiosenną naturą :)
14 april 2024
Adam Pietras (Barry Kant)
Dzięki : ).
14 april 2024
Jeden drink potrafi wiele zmienić ; ).
14 april 2024
kalik
Szeroko, super!!!
14 april 2024
Bardzo ciekawe!!
13 april 2024
Piekne
13 april 2024
Whisky też bym się napiła :)
13 april 2024
Piękne odbicia :)
13 april 2024
Ile będzie pachnących czereśni :)
15 april 2024
wiesiek
15 april 2024
Satish Verma
14 april 2024
wiesiek
14 april 2024
Satish Verma
13 april 2024
Jaga
13 april 2024
Satish Verma
12 april 2024
Satish Verma
11 april 2024
wiesiek
11 april 2024
Satish Verma
10 april 2024
Satish Verma